Vremenarji so še enkrat dokazali, da jim aprila ne gre verjeti. Napoved, oblačno z dežjem, zunaj pa jasno z bazami na 2300m! Trudim se, da ujamem lepe dneve in si na deževne naštimam delo, za danes je to pomenilo napako vseh napak. Mobi zvoni kot odvezan celo dopoldne in me dela še bolj živčnega, kot sem že. Mojster mi vari prikolico za popizdit počasi in sem na koncu z živci. Končno zaključimo in ob enih sem doma, ob pol dveh pa že na Gozdu. Petrnelj in Kristič že čakata, Hafner pa je že pobegnil na start. Tomi potegne z vrha Kriške, ko smo mi še na pristanku in to z tandemom.

Inverzija na 1600, spodej dober grad., vreme modrina, napovedan blag JZ. Gremo v Dražgoše, na vrh se nam ne da matrat. Štartamo pod gozdom, tam piha močan V, na momente J, še kar meša. Štartam prvi, v rotorjih ni lepo, curim pod spomenik, tam lep balonček do 900 m, pol pa spet plast močnega vetra vse zajebe. To ponovim trikrat, štarta še Đako, mal se fjakava sem ter tja, ko pristaneva na Rudnem, potegne še Matija in kmalu skupaj čvekamo na pristanku.

Gledalci: Križnar, Pero, Janez

Štartam okoli štirih, direkt pred štartom vstopim v dvigalo, ki me popelje na 1500m, lep stebrček, pod Storžičem navijem do baze 1700m, letim do Jakoba in nazaj do Gozda, kjer zadej tudi pristanem. V zraku mal zguncan, čutilo se je kr nekej severčka, tko da stebri niso bili tam kot pa ponavadi ampak nekej čist izvenserijskega. Umešaval se je pa tud še zahodnik. Letel sem sam, Klemenko je pa že pristal, k sem jest glih startal.

Max. višina - baza 1700m,
čas.: 1 ura

Vidm, da se še niste opomogli po včarajšnjem lepem dnevu, no bom pa jaz prvi napisal.
Spet se že malo bolj zgodaj peljem pod Golte ampak rahel severček potiska oblake nad dolino tko, da kar po hitrem postopku pocurim. Ko pospravljam padalo vidim na drugi srani doline, čisto drugo zgodbo. 5 padalcev se že veselo navija po pod bazami, tako, da se po hitrem postopku odpeljem na štart na Dobrovlje. Štart mi je ratalo najdit v prvem poskusu, tko, da sem kar hitro v zraku. Razmere res ugodne, baza 1600m. Malo se vozim proti Vranskemu pa v smeri proti Velenju tko, da je kar fino. Na pristanku srečam Murkija pa AGV-ja, ki vas vse pozdravljata. Srečanje zapijemo v bljižnjem lokalu in to bi blo to!!!

Višina 1600m
Čas 1,5h

Na primorsko se mi nekako ne da, čeprav se izkaže, da ni bilo tako slabo. Najprej šibam do Igorja po padalo, saj so mu namestili nove gurtne. Potem pa je treba nekam sprobat, če zadeva leti. Odpeljem se pod Gozd, kjer ni nikogar. Malo čakam, potem pa obupam in se odpeljem pod Ambroža, kjer tudi ni nikogar. Zgleda, da so res vsi na primorskem. Nekako se mi ne da pešačiti po avto zato se skoraj že odpeljem domov. V zadnjem trenutku se odločim za skok na Lovrenca. Ura je že pozna, zato oblečem samo tanke rokavice, ker teh 100m bom pa že zdržal. V zraku pa kar drži eno nulco, zato se malo vozim levo desno po grebenčku. Nato pa tud ta nulca popusti in počasi se peljem na pristanek. Ene 50m pred pristankom pa spet mal zapiska, zavrtim in stebriček me dvigne na 1300m. Zapeljem se pod Kališče in zvrtim do vrha. Res neverjetno. Neverjetno pa zebe tudi v roke zato izpilim tehniko vožnje z eno roko. Zapelem se še na Zaplato in nazaj na Tolstega. Sonce je že zašlo v zraku pa še kar drži. Ko pa moram sneti očala, da sploh še kaj vidim je pa čas, da se spravim na tla. Po dolgih letih spet štart na Lovrencu in tako super letenje. Kmet na pristanku pa me tudi ni preganjal.

A je Aleš letos izvedel kakšno prostoletalsko diverzijo? Pogoji sicer niso bili najugodnejši...