Dirka dolga 186km se je začela v Celju in proti prvi obratni točki V Koralpah je šlo dokaj gladko... Naslednji del je bil bolj ravninski, kjer je blo bolje če letiš malo bolj počasi in držiš višino. Po drugi obratni točki, Košuta, smo izbrali vsak svojo pot. Najboljšo je izbral očitno Micko, ki je za las premagal Roka in Janija: Tudi ostali niso veliko zaostali.

Za nami še ena napeta dirka. Tudi tokrat je bilo letenje bol po gričih, zato tudi hitrosti niso najhitrejše. Prva polovica dirke iz Postojne do Kočevja je bila dokaj enostavna in ni predstavljala nekih problemov, čeprav nizke višine niso ravno dovoljevale nekih velikih napak. Naprej proti grosupljem je še nekako šlo, zato pa je bil ciljni dolet bolj taktično obarvan, in je marsikomu šlo za metre, nekaterim žal v minus.

Pilot Matevž Lenarčič se po sedmih letih, odkar je poletel okoli sveta, znova odpravil na pot. Za izziv, poimenovan GreenLigh WordFlight, je ponovno zbral Pipistrelovo letalo. To mu bo po besedah direktorja Pipistrela Iva Boscarola omogočalo hitrosti do 300 kilometrov na uro, s 350 litri goriva pa bo lahko preletel 4000 kilometrov.

http://www.worldgreenflight.com/

Live tracking

http://www.worldgreenflight.com/index.php?id=5

Zopet za poživitev malo ravninskega letenja. Počasi a sigurno, je bil tokrat moto, no ja nekateri smo šli počasi a nesigurno, a to je druga zgodba. Štart v Celju ni delal problemov nikomur, tam pri krofih je že močno dišalo po problemih, ki so se proti Semiču le še stopnjevali. No domov so prišli le tisti na dopingu (Mičko), tisto z veliko sreče (Jani, Cegi, Andrej...), ostali, pa ki smo leteli po fer playu in se borili, pa so ali dobili kazenske pike ali pa predčasni pristali.