V času nastajanja tega poročila je bil ponovno torek zvečer. V preteklih tednih bi se ta čas ravno joinali na strežnik, vsi željni nove discipline. Vendar pa sem bil tokrat sam, pisal sklepno poročilo Krokar Condor lige 2012. S preteklim tednom se je namreč Krokar Condor liga 2012 poslovila do jeseni, ko bo na vrsti nova sezona.

Tako kot lansko leto je bila tudi letošnja sezona odločena že na predzadnji disciplini. Kljub temu se je v zadnji disciplini odvil boj med Rokom Lotričem in Mičkom. Slednji je suvereno odpeljal zadnjo oz. zadnje tri discipline in si tako zagotovil drugo mesto.
Rezultati so sledeči:
1. Tadej Krevh 8759
2. Mičko Pidalc 8687
3. Rok Lotrič 8333
Preostale rezultate pa lahko poiščete na naši strani.

Vsem iskrene čestitke!

Slovesna razglasitev in podelitev preostalih nagrad bo potekala v okviru zaključka zimske lige, 10.marca 2013 pod Lijakom.

Držimo pesti za lepo vreme :)
 
Nagradni sklad so omogočili:

Nekaj statistike...
V letošnjem letu je liga obsegala 12 disciplin, od katerih sta bili zadnji dve namenoma daljši. Tekom vseh 12ih disciplin smo našteli 117 igralcev (18 unikatnih), kar znaša v povprečju ob upoštevanju 12-ih disciplin 9,75 igralcev na posamezno disciplino. Največje število zabeleženih igralcev je bilo 16 na disciplini št.2. Skupno smo prevozili 15466,30 km in nabrali preko 9000 kazenskih točk. Na slednje nismo pretirano ponosni, a bi brez njih občasno manjštevilčno prevozili ciljno črto.

Zahvala...
Lepo bi se zahvalil vsem tekmovalcem, ki so sodelovali v letošnji Krokar Condor ligi 2012. Vesel sem bil številčne udeležbe, še bolj pa vneme in navdušenja. Priznam, da je bilo ob drugi disciplini neverjetno videti 16 tekmovalcev v zraku.

Zahvalil bi se rad tudi vsem sponzorjem, ki so nam omogočili nagradni sklad in tako preprosto igranje igric povzdignili na višji nivo. Ob zadnjih petih disciplinah smo zmagovalcem posamezne discipline podarili sponzorsko majico, fotografije zmagovalcev pa objavili na naslovni strani spletne strani KJP Krokar.

Osebna zahvala pa gre seveda Igorju za objavo reportaž in rezultatov, Mičkotu za sestavo vseh taskov, sodelovanje, nudenje strežnika, pošiljanje rezultatov in Andreju, ki nam je tudi letos omogočil TS strežnik. Ob takšni pomoči meni ni ostalo veliko dela. Lahko sem le spodbujal ostale, pisal reporte in tekmoval.

Vsem najlepša hvala!

Glede na letošnji odziv se ponovno vrnemo v jeseni!

LP, Sandi

PS: Po vsej verjetnosti bomo v prihodnjih tednih organizirali še kakšno prijateljsko tekmo, ki je ne gre zamuditi. Zgolj, da "dih" Krokar Condor lige 2012 ne izgine prehitro.

Zadnjo dirko sezone smo začeli nad Radovljico na višini 1800m. Kazalo je, da bo šlo na nož, saj je bil boj za drugo mesto še odprt. Vendar pa je ostrina minila tik pred startom, ko je Rok polomil krila. Tako je imel Micko olajšano delo. Ruta nas je vodila na Brano, Ljubljano, Kočo pri Savici, Kamnik in cilj v Lescah. V sicer dobri, a precej razbiti termiki, je bilo letenje dokaj hitro, če si ohranjal višino. Nad ravnino si se iz nizke višine težko pobral, to je botrovalo dvema predčasnima pristankoma. 226 km dolgo disciplino je tako prvi končal Micko sedem minut pred Rokom. Sledil mu je Andrej, ki pa je tudi tik pred startom lomil krila.

11. dirka se je začela nad Sterzingom, v Južni Tirolski, 2000 m visoko. Po startu smo odleteli s polno hitrostjo in vmes pobirali balončke, proti Schabsu in nato zahodno v ozko dolino iz katere nas je pot vodila naprej preko 2300 m visokega sedla. Tu so se začela prva pobiranja in tudi prve težave. Kar nekaj se jih je moralo obrniti tik pred sedlom in poiskati dviganje. Sedlo sta prva preskočila Rok in Micko, ki sta se z vso hitrostjo podala naprej in si privozila lepo prednost. Proti drugi obratni točki je bilo treba preskočiti kar nekaj visokih grebenov, ki niso delali posebnih ovir. Pobočja nad Meranom so dala odlično termiko, tako da druga točka Schnalstal ni delala problemov kljub svoji višini. Rok in Micko, ki sta se menjavala v vodstvu in priganjala drug drugega, sta hitro napredovala proti tretji točki, ki je bila postavljena v Avstriji, jugovzhodno od Insbruka. Zopet hitro letenje ob grebenih in nekaj preskokov. T3 Glungezer je prvi obrnil Rok. Potem se je odletelo nazaj proti grebenu, ki smo ga že prečkali. Povratek je bil kaj klavrn, saj cca 2000 m visoki Avstrijski ?grički? niso dali veliko od sebe. Tako se je za novo oviro pokazalo sicer nizko sedlo, katerega bi morali preskočiti z zaveterne strani. Tu se je zakačil Rok, ki se je moral vrniti. Micko pa ga je za las preskočil in je prešel krepko v vodstvo. Sledil je še en preskok grebena in nato s polno hitrostjo skok do zadnje obratne točke in dolet v cilj. Tako je tekmo dobil Micko s povprečno hitrostjo preko 200 km/h, slabih 5 minut za njim je v cilj pripeljal Tadej. Rok pa je zardi tistega preskoka padel na tretje mesto.
V skupni razvrstitvi se je Tadej utrdil v vodstvu in je praktično že osvojil tekmovanje. Za drugo mesto, pa bo še boj med Mickotom in Rokom.

Task 10 se je začel 2000 m nad Lienzom. Že prva pobiranja v okolici so pokazala na dobro vreme, ki je napovedovalo zelo hitro dirko. Od tu smo z vso hitrostjo, ob rahlem jugozahodnem vetru oddrveli proti prvi obratni točki Matrei. Od tu naprej so se začeli prvi preskoki čez visoke grebene. Taktiko, čim prej se poberi in let naprej, je na začetku najbolje izkoristil Micko, ki se je hitro pobral pod oblakom severno od obratne točke in potegnil čez prvi greben. Proti naslednji obratni točki, Hoctor, so bili prečni grebeni vse višji, a ob dobri termiki niso delali velikih ovir. Hoctor je prvi obrnil Micko za malenkost pred Rokom in Tadejem. Od tu naprej je bila zopet potrebna taktika. Tadej je izbral južna pobočja Grossgloknerja, Rok in Micko pa sta se poskušala prebiti preko ledenika na severni strani. Slednja taktika oz. direktna linija se je pokazala za boljšo, saj je tretjo točko, Felbertauren, prvi obrnil Rok. Nadaljevanje je pomenilo povratek in skakanje čez grebene južno od Grossgloknerja in preko Heiligenbluta proti Gamskarlspitze, zadnji obratni točki. Tu sta se vodstvu menjavala Tadej in Micko, pa vendar je slednji uspel prvi obrniti zadnjo točko in največjo možno hitrostjo odletel proti cilju. Tadej ga ni mogel več ujeti in se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Na tretje mesto je priletel Rok in za njim Tilen. Hitro letenje preko Alp je botrovalo tudi kar nekaj zlomljenih kril zaradi prevelike hitrosti.